Še nekaj primerkov mojega ljubiteljskega ročnega tkanja.
Če nimamo statev ali za začetek, da ugotovimo, če nam tkanje sploh ustreza, si za enostavno ročno tkanje lahko sami izdelamo okvir.
Jaz sem začela tkati na majhnih preprostih statvah, ki jih je oče pred leti (30 do 40 let) prinesel iz ene od republik bivše Jugoslavije, če se ne motim iz Bosne in Hercegovine. Te statve so bile v bistvu spominek, prav uporaben spominek, in so uporabne še danes.
Kasneje sva si s sestro izdelali nekaj preprostih, a uporabnih, okvirjev za tkanje. S časom sva z mamo kupili namizne statve in začeli tkati nanje. Učili sva se sproti, na svojih napakah in iz literature iz naše bogate domače knjižnice (ornamentika, ročna dela, ...) Vse je bilo bolj za zabavo. Nastalo pa je tudi nekaj prav posrečenih in uporabnih izdelkov.
Vse tri smo bile samouki.
Spodaj so prikazani trije moji polizdelki, ki lahko ostanejo prtički ali pa se iz njih izdela kakšna torbica.
|
Moje ljubiteljsko ročno tkanje (Eva R); |